Kaj-je-forex-trgovanje

Kaj-je-forex-trgovanje

Bagaimana-apakah-forex-scalping-work
Pilihan pajak negara-pajak-dari-non-kualifikasi
Rbi-forex-trading-in-india


Icici-forex-card Bagaimana-untuk-mengembangkan-menang-trading-system-by-van-tharp Tradeking-options-fees Trading-strategies-using-technical-analysis Que-es-el-forex-trading U-binary-options

Forex je najveji valutni trg, kjer udeleenci trgujejo eno valute za drugo.Gre za najveji, najdinamineji di najlikvidneji trg na svetu s prana 3000 milijardami dolarji dnevnega prometa.Trguje se 24h na dan 5 dni na teden s prietkom v nedeljo ob 22h in koncem v Petek ob 23h. V zadnjih dveh desetletij sta razvoj raunalnike tehnologije di razvoj evrofinannih trgov, kjer valutni posli niso podvreni nacionalnim jurisdikcijam, omogoila velik razcvet valutnih trgov. Tako se je od leta 1980 lakukan 2005 dnevni obseg trgovanja na tem trgu poveal za ve kot tiridesetkrat. Elektronsko trgovanje, na internetu dostopne raziskave dalam menganalisis ter strokovna konkurennost jadi v zadnjem asu naredile ta trg bolj dostopen posameznim vlagateljem. Na valutnem trgu aktivno trguje ve sto tiso dobro pouenih posameznikov, podjetij di investicijskih skladov. S TradePortom ste lahko od sedaj aktivni udeleenec valutnih trgov tudi vi Trgovanje na Forex Trgu zavzema predvsem kupovanje ter prodajanje valute. Povpreno prinejo trgovati z USDEUR, kar je e sama napak, ko se lovek loti oplemenititi denar Za zaetnike, ki se prvi podajajo v svet trgovanja z valutami je pomembno, da zane z malim. Priporoam trgovanje z YENEUR. Slaba lastnost tega para je, da poasi raste ter pada. Ko pada, pada poasi ko raste, raste hitro. V tem je prednost, varne nalobe ko se lotimo sami oplemenititi denar. Kako poteka trgovanje gotovo e veste. Ko valuta pade pod mejo kupimo valuto, ko se dvigne nad mejo jo prodamo. Tako se nam denar lahko z nekaj donosa pametno obrestuje. Kaj je nakupno-prodajni razpon Razpon je razlika med nakupnim in prodajnim teajem valutnega posla. Po nakupnem teaju prodamo valuto. Po prodajnem jo kupimo. Ta razlika v teajih je nakupno-prodajni razpon. Nakupno-prodajni razpon se razlikuje po razlinih valutnih kriih, pri emer je razpon pri pogosteje trgovanih valutnih kriih (majors) manji. Za vrednotenje sta potrebni dve valuti. Samo trgovanje pomeni istoasen nakup ene valute ter prodaje druge valute. E trgujete EURUSD, bo valutni kri evri proti dolarjem. Trgovanje pomeni nakup ene valute (dolga pozicija) ter nakup druge valute (kratka pozicija). Nakupni prodajni razpon Razlika med nakupnim ter prodajnim teajem je imenovan razpon. Valuta se prodaja po nakupnem teaju. Po prodajnem jo kupimo. Torej nakupno-prodajni razpon je razlika Nakupno prodajni razpon se razlikuje po razlinih valutnih kriih, pri katerem je razpon pri pogosteji trgovalni valutni kri manji. Vrednost valute se strokovno prikazuje s 5 ciframi. Zadnji tevilki reemo pip, di je najmanji potencialni premik vrednosti valute. Podobno imamo pri drugih instrumentih tako imenovane 8216ticks8217 oz. 8216points8217. Za doseganje e bolj konkurennih pogojev se v zadnjem asu pojavljajo tudi kotacije s tako imenovanimi 8216half-pipi8217, torej polovicami pipa. Pri trgovanju razlinih valut je vrednost pipa odvisna od vrednosti posla di od tega, kateri valuti trgujemo. Glavnice javloen denar, ki smo ga vloili za valutno trgovanje. Naprimer, da vloimo 2.0008364 imamo ta denar namenjen za prodajo valute ter kupovanje valute. Pri trgovanju se moramo zavedati, da ne smemo nikoli zgubiti glavnice oziroma na saldo ne sme pasti pod 2.0008364 ker smo v nasprotnem primeru v izgubi. Vedno moramo gledati na untuk kolikokrat se nam bo glavnica pomnoila oziroma, da bo im viji znesek od glavnice Kaj je promptni teaj Posel na promptnem oziroma spot trgu pomeni takojnjo izvritev po dogovorjeni kotaciji, medtem ko se poravnava praviloma zgodi dva delovna dneva kasneje. Kaj je terminski posel Terminski posel se bo izvril na dogovorjen datum v prihodnosti. Za terminske posle ni osrednje borze, zato je terminsko trgovanje pogostokrat prilagojeno potrebam kupca di prodajalca. Terminski teaji jadi izraeni kot cena, ki je lahko vija (premija) ali nija (diskont) od promptnih teajev. Vrednost terminskega teaja je torej vsota asknega teaja di pribitka ali odbitka. Ta teaj odraa vrednost promptnega teaja v prihodnosti, po katerem pri izvritvi posla ne bi bilo niti dobika niti izgube. Definicija kritja Trgovanje s kritjem pomeni, da lako vlagatelj kupuje in prodaja premoenje, ki je veje od kapitala na njegovem raunu. Trgovanje na valutnem trgu (Forex) se obiajno izvaja s kritjem. Praksa za untuk vrsto transakcij je, da je zahtevano kritje relativno majhno, saj se obiajno valutni teaji dnevno ne spreminjajo za ve kot en ali dva odstotka. Trgovanje s kritjem oziroma uporaba finannega vzvoda pomeni, da vlagatelj povea svojo izpostavljenost. Untuk pomeni, da kritje v viini 1 omogoa vlagatelju trgovati z do 1.000.000 USD, eprav je na njegovem raunu le 10.000 USD. Drugae povedano, gre za finanni vzvod v razmerju 100: 1, saj je 100 krat 10.000 USD 1.000.000 USD oziroma 10.000 USD je 1.0 od 1.000.000 USD.Internetno trgovanje z valutami - Pasar Valuta Asing - Forex V valutnem trgovanju sodelujemo Prav vsi na svetu, etudi imamo denar shranjen doma v predalu. Vrednost Eura je v zadnjem letu padla za deset procentov proti Amerikemu dolarju, ki je za prav toliko narastel. Nae premoenje di shranjen denar je izgubil na vrednosti, eprav dejansko nismo ni trgovali z valutami smo izgubili na vrednosti naega premoenja. Ameriki izdelki jadi za nas postali draji, dalam kebanggaan na primer Amerian kot turist iz Amerike v Europo, pa si bo lahko na raun porasta njegove valute veliko ve privoil. Zato si nekateri ljudje veliko raje vzamejo kredit v vicarskih frankih, ker mora v primeru padca domae valute, odlaat veliko ve kredita, kot pa ga je sploh vzel. Beseda forex (valuta asing) pomeni trgovanje z valutami - euri, funti, dolarji, jeni. Vasih jadi obstajale menjalnice jadi nekateri iznajdljivi ljudje hodili od menjalnice do menjalnice preko meje dalam menjavali domao za tujo valuto di jo nato po najboljem monem teaju ponovno menjali nazaj di lepo sluili. Trgovanje preko interneta je podobno, saj trgujemo z valutami di sluimo z razliko v nakupni di prodajni ceni. Sedaj nam za to ni potrebno ve iskati menjalnic z ugodnim teajem, ampak vso delo opravimo s svojim raunalnikom preko interneta. Na velik porast internetnega trgovanja v zadnjem desetletju je odloilno vplival tudi velik razvoj raunalnike tehnologije. Tako je svoje slube na primer izgubilo veliko profesionalnih borznih posrednikov, ki jadi prej olajevali izmenjave valut na medbannem trgu, saj danes za posredovanje med ponudbo in povpraevanjem skrbijo raunalniki sistemi. Informacijska revolucija je povzroila tudi porast osebnih elektronskih platform za trgovanje, ki si jo lahko vsakdo namesti na svoj raunalnik, zato je najve zanimanja ravno za trgovanje na valutnem trgu. Takne trgovalne platforme obiajno ponujajo ez sto valutnih kriev di trgovanje z velikim finannim vzvodom, kar pomeni, da lahko e majhni premiki teaja vlagatelju povzroijo velik dobiek ali izgubo. Osnovna znailnost sodobnega mednarodnega denarnega sistema jadi drsei teaji najvejih valutnih parov. Na medvalutnem trgu se trguje 5 dni na teden, 24 ur n dan di sicer od odprtja v nedeljo ob 22-ih do zaprtja trgovanja v petek ob 23-ih. Ko greste v drugo dravo, boste morali zamenjati domoo valuto za tujo valuto da boste lahko nakupovali di koristili storitve v tej dravi. Glede na mo nae domae valuto, boste lahko kupili ve ali manj v tuji dravi. Na primer, e grem v ZDA, moram zamenjati moje Eure za Amerike Dolarje. Valutni trgovci stavijo prav na untuk teajno razmerje. Na primer, e gremo danes v ZDA, bi morali plaati 0.820 evra za en dolar. E bi pa jaz potoval tja pred enim mesecem, pa bi bil stroek za en dolar samo 0.780 evra. Torej, e Valutni Trgovec kupi dolarje preko trgovalne platforme na svojem raunalniku, pred enim mesecem di jih proda sedaj, je profitiral 4 cente pri nakupu enega dolarja. Dalam e je kupil 1000 dolarjev, je profitiral 40 Eurov. Ker pa se na trgovalnih platformah obiajno trguje s 100 kratnim vzvodom, bi bil njegov dobiek 4000 Eurov. Mnogi med nami takno trgovanje takoj primagnate z igrami na sreo. Untuk ni povsem res, eprav ima nekaj podobnosti. Na primer, ve denarja kot stavi ve lahko naredi di ve lahko izgubi. Igrat lahko gre v kazino igralnico ali igra poker od doma preko interneta. Prav tako nekateri valutni trgovci hodijo v pisarno di trgujejo v skupini ostalih traderjev, nekateri pa trgujejo v udobju svojega doma. Tukaj pa se podobnosti kakor jaz vidim tudi konajo. Pri igrah na sreo je tveganje e v naprej znano, e v naprej vemo koliko imamo monosti, da dobimo ali izgubimo. Pri trgovanju pa je realno mono zmanjati di omejiti tveganje s pravim znanjem di potrpeljivostjo. Torej tvoja naloga kot valutni trgovec je, da presodi, kdaj je najveja monost za dobitek in v trenutku reagira. Vsekakor pa tudi ke trgovanje ni za vsakogar. Samo e si dovolj samomotiviran di ima veliko eljo po uspehu di samouenju ima monosti za uspeh. Kaj je torej potrebno, da se lahko ivi od trgovanja Di zakaj 80 trgovcev izgubi svoj denar Torej, takole lahko reem, uspeni trgovci imajo eno stvar skupno. Vsi najuspeneji trgovci na svetu imajo: Teorije, Metode di Orodja, ki jim dajejo prednost na trgu. Ti uspeni trgovci delajo ve, kot potrebujejo za ivljenje. Nekateri delajo 100.000 na leto, drugi preko 10.000.000 na leto di za nekatere ne bo nikoli resnino zvedel koliko zasluijo, zato ker imajo dovolj denarja da poskrbijo za ke da se nikoli ne izve o njihovih zaslukih. Ke ni zgolj nakljuje, ti trgovci konstantno zmagujejo na trgu zato, keran nali pravo pot. Imajo Teorije o dojemanje trga, kako le ta deluje di se razvija vsak dan. Uporabljajo razline Metode za vrednotenje trnih razmer, krepitev zaupanja, disiplin razvijanja di dajanja svojih ustev na stran. Dalam pomembna Orodja, kar se nanaa na raunalnike, platformeprograme, strategije, brokerje, sprejemaje di odzive na novice itd. Zakon o izvedenih finannih intrumentih Znamenit zakon o izvedenih finannih instrumentih (sprejet leta 2008, ircljev Turbo davek) nam je prinesel visoko 40 obdavitev na trgovanje z izvedenimi finannimi instrumenti (opcije, certifikati, terminske pogodbe). Tudi iz tega razloga sem se jaz posvetila v glavnem promptnemu (spot) valutnemu trgovanju ali Pasar Valuta Asing - s kratico Forex, saj je takno trgovanje izvzeto iz tega zakona in ni obdaveno:) FOREX - kaj je di monost zasluka 160etrtek, 29. julij 2010 KAJ JE FOREX Kratica FOREX (ali okrajava FX) v dobesednem prevodu pomeni mednarodno menjavo (FOReign EXchange). Prvotno se je ta pojem uveljavil za medbanno trgovanje s tujimi valutami. Takno trgovanje je sprva potekalo prek telefonskih klicev di faks povezavah med bankami. Z uveljavitvijo informatike je ta trg zael program uporabljati, ki omogoa takojen vpogled na dogajanje na trgu valut. Ta program ni organizirani trg ampak je namenjen zgolj pridobivanju informacij o ponudbi in povpraevanju po valutah. Uporabniki na njem vidijo informacije za preko sto valutnih parov. Posli na medbannem valutnem trgu se odvijajo z velikimi vsotami (en standardni trgovalni lot znaa v protivrednosti 1 milijon USD). Untuk pomeni, da lahko e majhni premiki teaja vlagatelju prinesejo velik dobiek ali izgubo. Valutna razmerja se praviloma izraajo na tiri decimalke. V praksi ke pomeni pri spremembi razmerja valute za 0,0001 in pri vloku 1 milijon EUR donos v viini 100 EUR. Pri teh poslih gre vedno za menjavo ene valute za drugo. Posebnost medbannega trga valut je, da na njem lahko sodelujejo zgolj banke ter njihovi posredniki. Medbanni trg valut ni centralni trg, ampak jadi untuk mree povezav bank di njihovih posrednikov. Posli na medbannem valutnem trgu jadi posli menjave ene valute za drugo. Preko vejih posrednikov na medbanni valutni trg dostopajo tudi velika podjetja, skladi tveganega kapitala, pokojninski in vzajemni skladi ter druge osebe, ki lahko trgujejo z velikimi vsotami. FOREX TRGOVANJE ZA MALE VLAGATELJE S pojavom interneta se je monost trgovanja s tujimi valutami ponudila tudi malim vlagateljem. Nekatere banke oziroma posredniki jadi vzpostavili lastne t.i. Forex trgovalne platforme, na katerih lahko mali vlagatelji trgujejo z valutnimi pari (nekateri upravljavci platform uporabljajo tudi izraz valutni krii). Dopustnost trgovanja, vrste poslov di subjekti, ki lahko ponujajo te storitve, jadi urejeni z nacionalno zakonodajo. Eprav se v oglasih ponuja trgovanje na forex trgu, praviloma mali vlagatelj sklepa posel zgolj z upravljavcem t.i. Forex trgovalne platforme Za poslovanje z valutnimi instrumenti je potrebno izbrati zaupanja vredno osebo. Zato ATVP vlagateljem svetuje, da denarja ne izroajo fizinim osebam niti ne nakazujejo na neznane banne raune Previdnost mora biti e toliko veja, e imajo opravka s sumljivimi spletnimi stranmi in neresninimi osebami. Svvnvnvnvvvvvvvvvvvvvvvvvvvvrjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrrt VRSTE VALUTNIH POSLOV Ponudniki t.i. Forex trgovalnih platform oglaujejo forex posle za male vlagatelje, kot t.i. Spot posle, ki se poravnajo najve dva delovna dneva po sklenitvi. Opozoriti pa je potrebno, da se pod tem pojmom skrivajo vse spodaj navedene vrste valutnih poslov. Kombinacija razlinih valutnih poslov lahko daje videz, da gre za spot posle. FOREX POSLI: SPOT posli dejanska menjava valute za valuto TERMINSKI posli (futures, forward) zavarovanje pred tveganji teajnih nihanj FUTURES 8211 standardizirane terminske pogodbe FORWARD8211 nestandardizirane terminske pogodbe OPCIJSKI posli zavarovanje pred tveganji teajnih nihanj SWAP posli Pogodbe na razliko, posli zamenjave KAJ VSE SE SKRIVA POD FOREX-om ZA MALE VLAGATELJE Storitve, ki se danes ponujajo malim vlagateljem pod pojmom FOREX, jadi zlasti: - menjalniki posli - izvedeni instrumenti na valute (posli zamenjave in terminski posli) - denarne verige (Ponzijeve sheme) 1 - zbiranje sredstev majhnih investitorjev Z namenom skupnega podjema - dalam bentuk druge mone oblike. NA KAJ MORAMO BITI POZORNI PRI FOREX POSLIH Sklepanje pogodb Uradno trgujejo z valutami banke di posredniki, ki morajo praviloma imeti ustrezna dovoljenja za opravljanje teh poslov. ATVP priporoa, da vlagatelj posluje samo s tistimi bankami di posredniki, ki imajo ustrezna dovoljenja. 1 Bistvo denarnih verig oziroma Ponzijevih shem je, da se denar ustvarja znotraj verige in ne z investiranjem. V praksi novi pristopniki v takne verige s svjim vlokom financirajo druge, ki jadi v takni verigi vije. Ameriani bistvo teh verig oznaujejo 187oropaj enega, da izplaa drugega171. Finanni vzvod V okviru forex poslov pogosto ponujajo tudi posle s finannim vzvodom, ki ob majhnem vloku denarja omogoajo vlagateljem visoke izgube ali dobike. Vzvod 100 pomeni, da pri 1 vplaani enoti dejansko trgujemo s 100 enotami. Prav tako se sprememba cene osnovnega finannega instrumenta, na katerega je vezan izvedeni instrumen finanni, pomnoi z vzvodom. Tako na videz majhna sprememba vrednosti osnovnega instrumenta pomeni pri vejem vzvodu tudi vejo izgubo. Posli s finannim vzvodom jadi visoko tvegani posli di zato naj se jih neizkueni vlagatelji ne lotevajo, kljub visokim obljubljenim donosom. Sklepanje FOREX poslov Pred sklepanjem forex poslov ATVP priporoa, da vlagatelj pridobi naslednje informacije2: I. glede ponudnika storitev: - identiteto in glavno dejavnost ponudnika, naslov sedea ponudnika oziroma naslov, na katerem ponudnik dejansko izvaja dejavnost oziroma kontaktni naslov - identiteto predstavnika ponudnika v dravi Vlagatelja, e diambil predstavnik obstaja - ali vlagatelj dejansko posluje z drugo osebo kot je ponudnik, identiteto te osebe, njeno dejavnost oziroma pravni poloaj ter naslov - ali je ponudnik vpisan v register, ime tega registra in njegovo identifikacijsko tevilko - ali je ponudnik podvren sistemu Dovoljenj, podrobnosti o nadzornemu organu. 2 Untuk pomeni, da mora te informacije ponudnik storitve obvezno objaviti oziroma posredovati vlagatelju. II. Glede finanne storitve: - opis glavnih znailnosti finanne storitve - celotno ceno storitve, ki jo bo investitor plaal oziroma nain izraunavanja cene - opozorilo, da gre za visoko tvegane nalobe in da podatki o preteklih donosih niso indikatorji za bodoe donose - ali lahko obstoji e dodatna Obveznost plaila taks di davkov - asovno omejitev veljavnosti informacije - aktivnosti, povezane s poravnavo di izvritvijo poslov. AKU AKU AKU. Glede pogodbe: - obvestilo o pravici do odstopa investitorja od pogodbe s pravnimi posledicami in stroki - rok za odstop od pogodbe - pravico do razveze pogodbe s posledicami takne razveze - praktine informacije o nainu uresnievanja pravice odstopa od pogodbe - dolobe o pravu, ki bo uporabljivo Za pogodbo - jezik pogodbe di jezik sporazumevanja v asu trajanja pogodbe. IV. Kode nadomestila glede: - nain uveljavljanja kode - obstoj morebitnih jamstvenih skladov ali shem. ATVP priporoa, da v kolikor vlagatelj ne razume pojasnil ponudnika, naj ne sklepa tovrstnih poslov. Pri sklepanju Forex poslov naj bodo vlagatelji pozorni zlasti na: - koliken je najviji zakonsko dopusten vzvod po zakonodaji, po kateri se presoja pogodba - kdo je dejanska stranka te pogodbe - ali gre za trgovanje s standardiziranimi instrumenti na organiziranem trgu ali MTF 3 (za oboje Mora upravljavec pridobiti dovoljenje nacionalnega nadzornega organa) - ali temeljni finanni instrument dejansko obstaja di kaken je postopek doloanja vrednosti tega instrumenta za potrebe posamezne trgovalne platforme - ali dano vplailo res pomeni vplailo premije (za zavarovanje trgovalnega razpona) ali pa je dano vplailo zgolj vplailo stave - kako di kdo upravlja poravnalni sistem, preko katerega se bo izvedla poravnava posla - kako se izvaja pobot poslov (ti netting). Nekateri pravni sistemi omogoajo pobot samo med istima strankama in ne omogoajo pobota med razlinimi strankami (pomembno, e zaide ena od strank v steaj) - kdo nadzira poslovanje trgovalne platforme. 3 MTF je izraz za vestranski sistem trgovanja (Fasilitas Perdagangan Multilateral). Izraz oznauje sistem, ki v skladu z vnaprej doloenimi pravili povezuje interese glede prodaje di nakupa finannih instrumentov tevilnih tretjih oseb, tako da se sklene pravni posel glede zadevnega finannega instrumenta. Pojem zajema vse organizirane avtomatizirane naine trgovanja s finannimi instrumenti. ZAKLJUEK Glede na kompleksnost forex poslov di zlasti na visoko tveganje, povezano s temi posli, ATVP vlagateljem priporoa visoko stopnjo previdnosti tako glede izbire pogodbenih strank kot tudi glede vrste forex poslov. NAPOTKI VLAGATELJEM GLEDE FOREX NALOB: - pridobite im ve informacij, vkljuno z informacijami o monih tveganjih, - pridobite im ve informacij o ponudniku, vkljuno s preteklimi poslovnimi rezultati in izkunjami drugih vlagateljev, - od ponudnika zahtevajte pisne informacije in potrdila, - ne vlagajte ve , Kot si lahko privoite, da izgubite, - preverite, s katerim instrumentom dejansko trgujete, - ne zastavljajte svojega premoenja in svojih prihrankov za trgovanje z valutami, - ne najemajte kreditov za tvegane nalobe. Glede na navedeno je priporoljivo poslovati s tistimi subjekti, ki imajo veljavno licenco nadzornega organa. Seznam subjektov, ki jadi v Republiki Sloveniji upravieni opravljati investicijske storitve di posle, je objavljen na spletnih straneh ATVP oz. Banke Slovenije. Izogibajte se produktom, ki jih ne poznate, jadi zapleteno razloeni ali se z njimi ne trguje na organiziranih trgih. 160sreda, 21. november 2007 Forex (untuk eign ex change) je valutno oziroma devizno trgovanje z razlinimi pari denarnih valut Valutni trg Forex je trg, na katerem udeleenci zamenjujejo eno valuto za drugo. S preko 3000 milijardami dolarjev dnevnega prometa gre za najveji, najdinamineji di najlikvidneji kapitalski trg na svetu. Na Forexu se trguje 5 dni na teden, 24 ur na dan, od odptja v nedeljo ob 22-ih do zaprtja trga v petek ob 23-ih. Ker centralne banke drav le redko intervenirajo na finannih trgih z namenom vplivanja na teaj, jadi ti preteno doloeni s ponudbo di povpraevanjem ekonomskih subjektov. Ko do takih intervencij vseeno pride, imajo kljub majhnemu obsegu trgovanja moan vpliv na gibanje teajev. Ostali ekonomski subjekti namre vsako intervencijo centralne banke budno spremljajo, saj lahko napoveduje gibanje teaja v prihodnosti. Poleg centralnih bank jadi glavni akterji na svetovnem valutnem trgu komercialne banke, korporacije, ki trgujejo prek dravnih mej, nebanne finanne institucije, kot so investicijska podjetja ter zavarovalnice. V letu 2004 je bila za najve prometa odgovorna nemka Deutsche Bank s 17 odstotki prometa, na drugem mestu je bila vicarska UBS za 12,5 odstotkov. V zadnjih dveh desetletij sta razvoj raunalnike tehnologije di razvoj evrofinannih trgov, kjer valutni posli niso podvreni nacionalnim jurisdikcijam, omogoila velik razcvet valutnih trgov. Tako se je od leta 1980 lakukan 2007 dnevni obseg trgovanja na tem trgu poveal za ve kot tiridesetkrat. Na velik porast obsega trgovanja v zadnjem desetletju je odloilno vplival tudi velik razvoj tehnologije. Tako je svoje slube na primer izgubilo veliko profesionalnih posrednikov, ki jadi prej olajevali izmenjave valut na medbannem trgu, saj danes za posredovanje med ponudbo in povpraevanjem skrbijo raunalniki sistemi. Informacijska revolucija je povzroila tudi porast osebnih elektronskih platform za trgovanje, kjer prednjai prav valutni trg. Ambil platforme obiajno ponujajo ez sto valutnih kriev di trgovanje z velikim finannim vzvodom, kar pomeni, da lahko e majhni premiki teaja vlagatelju povzroijo velik dobiek ali izgubo osnovna znailnost sodobnega mednarodnega denarnega sistema so drsei teaji najvejih valutnih parov, vendar pa se drave na politini ravni Redno sestajajo di koordinirajo glede vrednosti teajev Valutni trg zaradi svoje ekstremne likvidnosti dalam velike volatilnosti ponuja privlane monosti za pekulativno trgovanje. Seveda pa vsekakor velja, da taka vrsta investiranja zahteva veliko pozornosti in skrbno upravljanje s tveganjem, saj je s potencialom za dobike neizogibno povezan tudi potencial za izgube. Pa veliko uspeha Slovak pojmov AKCEPTANT 8211 imetnik vrednostnih papirjev drube, ki se prevzema, ki je sprejel prevzemno ponudbo. BLAGAJNIKI ZAPISI 8211 diskontni vrednostni papir, ki se glasi na doloen denarni znesek, z doloeni rokom dospelosti in doloeno obrestno mero. BORZA 8211 organizacija, kjer se trguje z vrednostnimi papirji, kot so npr. Delnice, obveznice. Borza je upravljavec borznega trga, ki je pridobil dovoljenje ATVP za upravljanje tega trga. BORZNI POSREDNIK 8211 je fizina oseba, ki ima dovoljenje ATVP za opravljanje poslov borznega posrednika (npr nakup, prodaja finannih instrumentov za stranke in investicijsko svetovanje). BPD (borzno posrednika druba) 8211 pravna oseba, registrirana za opravljanje poslov s finannimi instrumenti, di sicer za svoj ali za raun drugih strank. CENTRALNI REGISTER 8211 je centralni daftar nematerializiranih vrednostnih papirjev, ki je centralna informatizirana baza podatkov, v katero se vpisujejo pravice iz nematerializiranih vrednostnih papirjev, vsakokratni imetniki pravice ter morebitne pravice tretjih oseb na vrednostnih papirjih. Vpis v centralni mendaftar je nadomestil vpis na fizino listino (papir). Uinek digitaliziranega vpisa je enak kot je bil uinek fizinega zapisa na listino. Pri nas centralni mendaftar vodi Centralna klirinko depotna druba (KDD). CESR 8211 (neodvisni) odbor regulatorjev di nadzornikov trga vrednostnih papirjev EU. Njegova vloga di naloge jadi doloene s statutom. Ustanovljen je bil na podlagi Sklepa Evropske Komisije z dne 6. junija 2001 (2001527EC). CILJNA DRUBA - je delnika druba, za katero velja prevzemna zakonodaja. (Vrednostni papirji te drube jadi predmet prevzemne ponudbe.) CSI - sistem za centralno shranjevanje nadzorovanih informacij (Info hramba), kjer jadi brezplano dostopne vse nadzorovane informacije javnih drub, ki jih izdajatelji javno objavijo, skladno z zakonodajo. DELNICA 8211 delnica je lastniki vrednostni papir, ki daje imetniku doloene premoenjske pravice (dividende), pravico glasovanja na skupini delniarjev di pravico do ustreznega dela premoenja po likvidaciji ali steaju izdajatelja. DPV (dobro poueni vlagatelji) 8211 fizina ali pravna oseba, ki vlaga svoje premoenje v vrednostne papirje ter ima ustrezna strokovna znanja in izkunje potrebne za presojo tveganj, povezanih z vlaganjem v vrednostne papirje. DZU (druba za upravljanje) 8211 je gospodarska druba, ki opravlja storitev upravljanja investicijskih skladov. Za opravljanje storitev mora imeti dovoljenje ATVP. FINANNI INSTRUMENTI 8211 jadi prenosljivi vrednostni papirji, investicijski kuponi vzajemnih skladov, instrumenti denarnega trga, opcije, terminske pogodbe, menjalni posli di drugi izvedeni posli. FOREX (tudi FX) - kratica za Devisa oz. Mednarodno menjavo Pojem se uporablja za trgovanje s tujimi valutami di zajema ve oblik takega trgovanja. FORWARD 8211 nestandardizirani izvedeni instrumen finanni za nakup oz. Prodajo vrednostnega papirja, blaga, tuje valute ali drugih finannih instrumentov po dogovorjeni ceni z dostavo in plailom na dogovorjen dan v prihodnosti. MASA DEPAN 8211 standardizirani izvedeni instrumen finanni za nakup oz. Prodajo vrednostnega papirja, blaga, tuje valute ali drugih finannih instrumentov po dogovorjeni ceni na doloen datum v prihodnosti. S temi finannimi instrumenti se trguje na organiziranem trgu. INVESTICIJSKA DRUBA 8211 zaprti tip investicijskega sklada. Organiziran je kot delnika druba, katere edina dejavnost je nalaganje premoenja delniarjev v vrednostne papirje in druge likvidne finanne nalobe po naelih razpritve tveganj. INVESTICIJSKI SKLAD 8211 je skupek premoenja, katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev fizinih di pravnih oseb (vlagateljev) di nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje di druge likvidne finanne nalobe po naelu razpritve tveganj. Oblikuje se lahko kot vzajemni sklad, ki ni pravna oseba oziroma ustanovi kot investicijska druba, ki je gospodarska druba. IOSCO - mednarodno zdruenje nadzornikov trga vrednostnih papirjev, ustanovljeno leta 1983, s sedeem v Madridu. IZDAJATELJ 8211 je oseba, ki izda ali namerava izdati vrednostne papirje. KDD (klirinko depotna druba) 8211 je organizacija, ki opravlja posle zbirne hrambe vrednostnih papirjev, ugotavlja in izpolnjuje obveznosti iz posoln z vrednostnimi papirji (kliring) ter vodi centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev. KOLEKTIVNI NALOBENI PODJEM V VREDNOSTNE PAPIRJE (KNPVP oz. Vzajemni sklad, angl. UCITS) - je skupek premoenja katerega edini namen je javno zbiranje denarnih sredstev vlagateljev in nalaganje teh sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finanne sredstva po naelu razpritve tveganj. Njegovo premoenje je razdeljeno na enote. Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva, da se mu njegove enote premoenja odkupijo oziroma izplaajo po dnevni vrednosti. Upravlja ga druba za upravljanje. V Sloveniji se KNPVP oblikuje kot vzajemni sklad. KROVNI SKLAD 8211 vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali ve podskladov, ki jadi oblikovani kot loeno premoenje, pri emer vsak podsklad opredeljujeta poseben nalobeni cilj di nalobena politika. LEARINE 8211 nadomestilo za vzdrevanje stanj vrednostnih papirjev, ki jih imetnikom vrednostnih papirjev zaraunavajo banke ali borznoposrednike drube, na podlagi tarife KDD. MATERIALIZIRANI VREDNOSTNI PAPIRJI 8211 vrednostni papirji, izdani kot pisne listine. V slovenski praksi jadi redkost. MTF 8211 vestranski sistem trgovanja, ki povezuje interese glede prodaje di nakupa finannih instrumentov tevilnih oseb. Vodi oz. Upravlja ga BPD ali borza NALOBENI CERTIFIKATI 8211 sehingga strukturirani finanni instrumenti, ki se glasijo instrumen instrumen finanni na nek, na primer indeks, valuta, obrestna mera di surovina. NEMATERIALIZIRANI VREDNOSTNI PAPIRJI 8211 jadi vrednostni papirji, izdani v elektronski obliki di vpisani v centralni register nematerializiranih papirjev, ki ga v RS vodi KDD. NOTRANJA INFORMACIJA 8211 informasi je vsaka, ki je natanna, ni splono znana di se nanaa na izdajatelja finannih instrumenov ali na doloen instrumen finanni. E se taka informacija razkrije javnosti, bi verjetno pomembno vplivala na ceno finannega intrumenta oziroma na ceno iz njega izvedenih finannih instrumentov (informasi cenovno obutljiva). OBVEZNICA 8211 dolgoroni dolniki vrednostni papir, s katerim se izdajatelj obvee, da bo imetniku v enkratnem znesku ali ve obrokih izplaal glavnico in tudi doloen znesek obresti. ODVISNI BORZNOPOSREDNIKI ZASTOPNIK - je fizina ali pravna oseba, ki na podlagi neomejene di nepogojne odgovornosti investicijskega podjetja, v imenu di za raun katerega deluje: (1) ponuja investicijske oz. Pomone investicijske storitve strankam oz. Morebitnim strankam, (2) sprejema di posreduje navodila ali naroila strank v zvezi z investicijskimi storitvami ali finannimi instrumenti, (3) prodaja finanne instrumente ali (4) svetuje strankam ali morebitnim strankam glede teh finannih instrumentov oz. Investicijskih storitev OPCIJA 8211 izveden instrumen finanni, ki daje imetniku pravico (ne pa tudi dolnost), da kupi oz. Proda premoenje, na katerega se glasi opcija, po vnaprej doloeni ceni di na doloen dan oz. Lakukan doloenega datuma PONZIJEVA SHEMA 8211 je nezakonita finanna shema, ki temelji na zavajanju udeleencev. Imenuje se po amerikem prevarantu iz zaetka 20. stoletja Charlesu Ponziju. Untuk je oblika denarne verige, bistvo pa je, da se denar ustvarja znotraj verige in ne z investiranjem v nalobe. Tisti, ki na novo pristopijo k verigi, s svjim vlokom financirajo druge, ki jadi v takni verigi vije. Razlog za daljo obstojnost teh verig je v tem, da so posamezniki pripravljeni vekrat vplaati zaetni zahtevani znesek. PREVZEM 8211 poloaj, ko prevzemnik sam ali skupaj z osebami, ki delujejo usklajeno z njim, dosise prevzemni prag (25-odstotni dele glasovalnih pravic v drubi, ki se prevzema). PROSPEKT 8211 je dokument, ki vsebuje vse predpisane informacije o izdajatelju in vrednostnih papirjih, ki so predmet ponudbe, da se vlagatelj na njihovi podlagi lahko odloi za vpisnakup vrednostnih papirjev. Prospekt mora objaviti izdajateljponudnik vrednostnih papirjev ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti oz. Izdajatelj ob uvrstitvi vrednostnih papirjev v trgovanje na organiziranem trgu. Pred objavo prospekta mora izdajateljponudnik pridobiti odlobo ATVP o potrditvi prospekta. SPOT TRANSAKCIJA - vrsta transakcije, ki se izvede v dveh delovnih dneh od sklenitve posla (takojnja, promptna poravnava), navadno po trni ceni ob sklenitvi posla. SWAP 8211 je izvedeni instrumen finanni, kjer se dve stranki dogovorita, da zamenjata en denarni tok za drugega (vrednostni papir, valuto, obrestno mero) za doloeno asovno obdobje. TERMINSKI POSLI 8211 zavezujo dogovor med dvema strankama o prodaji oz. Nakupu instrumenta (doloene vrste blaga, npr. Devize, nafta, ito), po doloeni ceni di na doloen dan v prihodnosti. TRNA MANIPULACIJA 8211 je ravnanje na trgu (sklenitev posla, izdaja naroila za trgovanje), ki ustvarja napano ali zavajajoo predstavo glede ponudbe, povpraevanja ali cene finannega instrumenta oziroma zagotavlja umetno oblikovanje cen finannih instrumentov. Trno manipulacijo predstavlja tudi sklepanje navideznih poslov in razirjanje napanih ali zavajajoih informacij glede finannih instrumentov. USKLAJENO DELOVANJE - sodelovanje ve fizinihpravnih oseb pri pridobivanju vrednostnih papirjev drube, ki se prevzema, s ciljem pridobiti kontrolo nad drubo. Z vidika prevzemne zakonodaje se osebe, ki delujejo usklajeno, obravnava kot eno osebo. Njihovi delei delnic z glasovalno pravico v ciljni drubi se setevajo. VEP 8211 vrednost enote premoenja je enaka isti vrednosti vzajemnega sklada, deljena s tevilom enot premoenja vzajemnega sklada v obtoku. VLAGATELJ (INVESTITOR) 8211 je kupec vrednostnih papirjev ali oseba, na katero je naslovljena ponudba za nakup vrednostnih papirjev. VREDNOSTNI PAPIRJI 8211 so listine, ki vsebujejo doloene (premoenjske) pravice, ki jih bo izdajatelj vrednostnih papirjev izpolnil imetniku teh listin. V sodobnem asu so veino listin zamenjali vpisi v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev, kjer je zapisano kakne pravice ima iz vrednostnega papirja oseba, ki je vpisana kot njen imetnik. Z digitalizacijo vrednostnih papirjev se je omogoilo laje trgovanje z vrednostnimi papirji (npr. na borzi). Najpogosteje oblike vrednostnih papirjev so delnice (lastniki vrednostni papirji) in obveznice (dolniki vrednostni papirji). Delnice poleg premoenjskih pravic v drubi (dividende) prinaajo tudi korporacijske pravice (glasovanje na skupini delniarjev). VZAJEMNI SKLAD 8211 je vrsta investicijskega sklada. Njegov namen je nalaganje sredstev vlagateljev v vrednostne papirje in druga likvidna finanna sredstva po naelu razpritve tveganj. Njegovo premoenje je razdeljeno na enote premoenja. Enote premoenja so izplaljive na zahtevo vlagatelja po dnevni vrednosti. Upravlja ga druba za upravljanje izkljuno v korist imetnikov enot premoenja. ZAKLADNE MENICE 8211 kratkoroni dolniki vrednostni papirji, ki jih izda drava. Praviloma so eno-, tri-, est- in dvanajstmesene. Ob izdaji vlagatelj vplaa diskontirani znesek, ob zapadlosti pa dobi izplaan nominalni znesek zakladne menice. vir: Agencija za trg vrednostnih papirjev FOREX grafi FOREX novice FOREX trenutni teaji FOREX tekmovanja in nagrade Cena zlata Ii in Najdi Brezplaen gram zlata Brezplaen poker z denarnimi nagradami Paypal raun
Phoenix-forex-ltd-nz
Option-trading-tfsa